Zdravje v občini Postojna: pregled kazalnikovzdravja, objavljenih za leto 2024

Zdravje je kompleksen pojem, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) leta 1948
opredelila kot stanje popolnega fizičnega, duševnega in socialnega blagostanja in ni zgolj
odsotnost bolezni ali oviranosti. To pomeni, da zdravje prebivalstva ni v celoti odvisno od
zdravstvenega sistema, temveč nanj vplivajo številni dejavniki – od osebnih izbir do
življenjskih okoliščin v katerih ljudje odraščajo, živijo, se izobražujejo in delajo, ter starajo.
Nacionalni inštitut za javno zdravje Republike Slovenije vsako leto objavlja podatke o zdravju
prebivalcev v slovenskih občinah in jih javnosti predstavlja preko javno dostopnega
spletnega portala »Zdravje v občini«. Ti podatki niso uporabljeni zgolj za statistične namene,
temveč imajo širši pomen – pomagajo prepoznati odstopanja, ta pa predstavljajo priložnosti
za izboljšanje zdravja prebivalstva. Eden izmed ključnih ciljev tega procesa je tudi izboljšanje
zdravstvene pismenosti in informiranosti prebivalstva, ter spodbujanje skupnostnega
pristopa pri krepitvi zdravja in preprečevanju bolezni. Zato je pomembno slediti podatkom o
zdravju, ter s kazalniki oblikovati celovito sliko zdravstvenega stanja prebivalstva.
Zdravje prebivalcev občine Postojna v letu 2024 je v večini vidikov primerljivo s slovenskim
povprečjem, pri nekaterih kazalnikih pa se od njega nekoliko razlikuje. Povprečna dolžina
bolniške odsotnosti delovno aktivnih prebivalcev je v naši občini znašala 21,2 koledarskih dni
na leto, kar je nekoliko manj kot slovensko povprečje (21,7 dni).
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega
povprečja, medtem ko je bil delež oseb, ki prejemajo zdravila za sladkorno bolezen, blizu
slovenskemu povprečju. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je znašala 1,6 na
1000 prebivalcev, starih med 35 in 74 let, kar je nižje od slovenskega povprečja (2,0). Pri
starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,7 na
1000 prebivalcev, kar je prav tako nekoliko nižje od slovenskega povprečja (6,2).
Na tem območju je statistično več uporabnikov pomoči na domu kot v povprečju po
Sloveniji, kar lahko pomeni, da so potrebe po tej oskrbi večje in hkrati storitve dobro
organizirane, ter dostopne tistim, ki jih potrebujejo. Stopnja umrljivosti zaradi samomora v
občini Postojna je znašala 16 na 100.000 prebivalcev, kar je nekoliko nižje od slovenskega
povprečja (18 na 100.000 prebivalcev). Kljub nekoliko nižji stopnji umrljivosti zaradi
samomora, to še vedno ostaja pomemben javnozdravstveni izziv.
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izboljšanju odzivnosti v preventivne programe. V
občini je bila udeležba v Programu Svit, namenjenemu presejanju za raka debelega črevesa
in danke, 61,4 %, kar je nekoliko pod slovenskim povprečjem (63,4 %). Presejanost v
Programu Zora, ki omogoča zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, je dosegla 65,5 %,
kar je občutno manj od slovenskega povprečja (71,4 %). V Programu Dora, namenjenem
zgodnjemu odkrivanju raka dojk, je bila udeležba v občini 71,7 %, medtem ko slovensko
povprečje znaša 77,8 %. Ti podatki kažejo na potrebo po dodatnih prizadevanjih za
ozaveščanje ciljne populacije o pomenu preventivnih pregledov, ter odpravi morebitnih ovir,
kot so pomanjkanje informacij, strah pred pregledi ali diagnozo.

Izbira načina življenja je sicer odločitev posameznika, a tudi okoljski dejavniki pomembno
vplivajo na možnosti vzdrževanja zdravih navad in dobrega počutja. Dostopnost do zdrave
prehrane, možnosti za telesno aktivnost, kakovost zraka in vode, ter podpora skupnosti so
ključni za spodbudo posameznika pri ohranjanju zdravega življenjskega sloga. Mreža pomoči
v Občini Postojna, ki pokriva vsa področja zdravja – duševno, socialno in fizično je dobro
razvita. V Zdravstvenem domu Postojna si zato prizadevamo, da bi s celostnim pristopom,
vključno s programi Centra za krepitev zdravja izboljšali ozaveščenost prebivalstva o pomenu
zdravega življenjskega sloga in preprečevanja bolezni. S tesnim sodelovanjem z lokalno
skupnostjo, šolami in delovnimi organizacijami želimo doseči večjo udeležbo v preventivnih
programih, ter zagotoviti podporo posameznikom pri skrbi za njihovo fizično in duševno
zdravje.
Več o kazalnikih zdravja v občini Postojna na: https://obcine.nijz.si/
Vir: NIJZ

Larisa Hreščak Švigelj, dipl. medicinska sestra s spec. znanji
Vodja Centra za krepitev zdravja Postojna